papilonia napisal:
Najbolj ironično, česar se pa niste niti dotaknili, pa je - službe se predvsem v šolstvu v glavnem težko dobijo (brez vez, da se razumemo - z vsemi pogoji =diploma, strokovc), DEJSTVO pa je da si tam le za krpanje lukenj in te zlepa ne potrebujejo več kot za nekaj mesecev, kje je šele celo leto... V vsakem primeru pa jasno dobiš zelo odgovorno delo, zelo na hitro moraš padt not, osvojit okolje, sodelavce, karakterje, ...,ponavadi te tudi sproti čekirajo, kako boš zvozil, če sploh boš itd. in ti npr. dihajo za ovratnik.
ZATOREJ - si vedno znova pod stresom in v solzah, če želite, ker si z upanjem iščeš mesto pod soncem, vedno znova službo seveda tudi "izgubiš" - normalno, ko pa si delal le za določen čas - ti poteče pogodba in čauči, hvala za nadomeščanje.
Pri svojih 30+ se kot učiteljica z vsemi nujnimi pogoji (primerna diploma, strokovni - zadnja volonterska generacija ob dveh otrokih) stalno potikam od zavoda brezposelnih do neke zaposlitve v šolstvu za določen čas - občutek je božanski- ko ne veš, kje in če boš sploh kje zaposlen, za koliko časa, koliko % delavnik,... tudi za psiho je krasno - in to se čuti - otrok te čuti, kako ti je včasih hudo,... te na samem večkrat zlomi - in še, za nameček zavrnitvam vlog ko te ravnatelj niti ne povabi na razgovor za razpisano delovno mesto tvojega neiskanega profila za nedoločen čas - ob vseh nujnih pogojih za to delo, ki jih seveda imaš - zaposli pa eno, ki jih nima!!! in to delo OPRAVLJA ŽE DVE LETI - po telefonu si upa argumentirati, da ni bilo primernejšega kandidata - krona RAZOČARANJA, ki ga moraš skriti in iti dalje, če želiš preživeti lačno familijo, čeprav so takšne priložnosti zame le ena na 15 ali več let... brez vez pa še mnogo več. Zatorej si res vesel nove priložnosti za delo v katerikoli šoli, pljuneš v roke in si takoj tudi obljubiš, da boš navznoter le stroj, ki bo mirno tekel in ob slovesu ne bo čutil nič izgube.
Ne poznam občutka biti miren in zaposlen za nedoločen čas, ali v podaljševanju pogodbe (na istem delavnem mestu) in - zato vsi, ki to imate, nehajte! Ne tolažite z besedo privajanje na novo službo, ker to privajanje v šolstvu v naši generaciji poteka znova in znova in znova v večni nedogled - vedno v novem okolju, sprijaznenje s potrato let življenja, slabih uradnih odnosov, vmes pa so stresna obdobja mrzličnega brskanja za službo, boš ali ne boš.
Ne tolažite, naj se pomiri - češ, bo bolje - raje ugriznite v jezik in še enkrat premislite. Tole naše šolstvo je en velik smrdljiv kaos - a noben od odgovornih si ne bi z drekom mazal svojih rok...
Marsikateri poklic je stresen in zame je učiteljski definitivno vmes.. Želim vam - še posebej sebi enakim - optimizem. Ljudje naredimo prostor, dobri in zdravi odnosi pa so marsikje čista neznanka. Ko bomo znali ceniti en drugega in bomo iskali dobro, bo svet mnogo lepši.
Evo praznega razpredanja diplomirancev, ki bi radi druge učili...
Take klobase se dajo zapisat zelo preprosto: Rada bi živela od svojih sanj, drugo me ne zanima in niti ne vem če sem sposobna saj nikoli probala nisem.
Med prosvetniki vas je največ norcev oz bolje rečeno bebcev. Življenje se vam je ustavilo na koncu osnovne šole, zato edino kar so vaši možgani v nadalje zmogli je, da ste gulili teorijo iz knjig še naprej in si tako pridobili učiteljski poklic. Zato ste lahko zaposlijivi edino le v sistemskem inkubatorju, ki je financiran od zunaj(realni sektor) pa še znotraj njega ne vzdržite kakor beremo. Ker vas je takih ogromno, ki bi radi na tuj račun živeli cel lajf je v inkubatorju seveda gužva, ampak vi še zmeraj hočete v inkubator, zato raje travmirate kako je nemogoče notri priti, ko pridete travmirate, da se notri dihat ne da...
V življenju obstajajo tudi neskončne možnosti dihanja brez pomoči.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 25 Sep 2016 05:43