Mah jaz ne bi rekla, da si čustveni vampir, le odnos dojemaš dvostransko in ne razumeš, zakaj oni na drugi strani odnosa ne "opravi svojega dela dolžnosti", torej, ne vlaga toliko, kot ti. Žal je tako, da tovrstni odnosi v hektiki vsakdanjega življenja velikokrat razvodenijo in razpadejo, ker preprosto ni časa. Sem pa prepričana, da ima tudi prijateljica kar se tega tiče nekoliko slab občutek, vendar vajino prijateljstvo pač ni nekje na vrhu seznama njenih prioritet.
Priznam, da te težnje za prijateljicami ne razumem prav dobro, tudi kofetkanja in klepetanja po cele ure ne. Se mi zdi, da to neobhodno vodi v opravljanje (sorodnikov, drugih prijateljic, moža) in nepotrebno zaostrovanje drugih odnosov. Z možem imava družinske prijatelje (pare), s katerimi se občasno dobivamo in meni to zadošča. Sodelavke v službi so druga kategorija, ne glede na to, da se dobro razumemo, nimam potrebe, da bi se s katero spuščala na bolj osebno raven. Z eno od kolegic iz prejšnje službe sem dolgo (seveda enostransko) vzdrževala odnos, podoben tvojemu, le da sem jaz pričakovala najbrž še manj. Mi je bila pač fajn punca, lepo sva se razumeli in se mi je zdelo dobro in prav, da se vsaj 1-2x na leto še dobiva in si kdaj kaj napiševa. Pa sem po nekaj letih tudi jaz odnehala, lani nisem niti več poslala voščila za rojstni dan. In ga tudi za svoj rd nisem več prejela od nje. Pa zaradi tega ne bolujem preveč, malce pa imam (nekoliko nerazumno, vem) slabo vest.
Z leti se naučiš, da se moraš tudi sam sebe ceniti in pač iti naprej. To svetujem tudi tebi.
Priznam, da te težnje za prijateljicami ne razumem prav dobro, tudi kofetkanja in klepetanja po cele ure ne. Se mi zdi, da to neobhodno vodi v opravljanje (sorodnikov, drugih prijateljic, moža) in nepotrebno zaostrovanje drugih odnosov. Z možem imava družinske prijatelje (pare), s katerimi se občasno dobivamo in meni to zadošča. Sodelavke v službi so druga kategorija, ne glede na to, da se dobro razumemo, nimam potrebe, da bi se s katero spuščala na bolj osebno raven. Z eno od kolegic iz prejšnje službe sem dolgo (seveda enostransko) vzdrževala odnos, podoben tvojemu, le da sem jaz pričakovala najbrž še manj. Mi je bila pač fajn punca, lepo sva se razumeli in se mi je zdelo dobro in prav, da se vsaj 1-2x na leto še dobiva in si kdaj kaj napiševa. Pa sem po nekaj letih tudi jaz odnehala, lani nisem niti več poslala voščila za rojstni dan. In ga tudi za svoj rd nisem več prejela od nje. Pa zaradi tega ne bolujem preveč, malce pa imam (nekoliko nerazumno, vem) slabo vest.
Z leti se naučiš, da se moraš tudi sam sebe ceniti in pač iti naprej. To svetujem tudi tebi.
Statistika: Objavljeno Napisal pollyanna — 03 Avg 2016 08:30